Foto(u)trip gre polnit baterije
Tole bo verjetno zadnja objava, preden za nekaj časa pobegnem
v tople kraje. Kljub temu, da imam na potovanjih navado pisati blog, bo v obdobju naslednjega meseca Foto(u)Trip najverjetneje počival. Internetne povezave v Etiopiji so (baje) slabe, dostop do interneta pa se tudi ne ponuja ravno na vsakem koraku. Po pravici povedano, mi tokrat kar ustreza, da je tako! To je edinstvena priložnost, da se odklopim od »e-sveta«, si napolnim baterije in se vrnem nazaj z novimi idejami za objave! Pa brez skrbi, slike in popotniški zapiski sledijo, ko se vrnem!
Priprave so v polnem teku in pri pakiranju se poskušam držati pravila »manj je več«. Seznam stvari se kljub temu pridno polni. Z menoj na pot gre prav gotovo top 5 pripomočkov za lajšanje popotniških tegob, kot tudi Ultra-Sil Dry nepremočljiva vreča, posoda X in doma narejene energijske ploščice. Potovalna lekarna bo dobro založena, saj je v državah tretjega sveta najbolje, da imaš pri roki vse, od obližev, do antibiotikov. Tudi na mit o Coca-Coli še nisem pozabil. Adrenalina je tudi že za polno torbo in skrajni čas je, da se akcija začne! :D
Read MoreKuhalni lonček Halulite Minimalist (GSI Outdoors)

Kuhalni lonček Halulite Minimalist je plod inovativnih idej ameriškega podjetja kamping opreme GSI Outdoors. Velja za enega najmanjših in najlažjih kuhalnih lončkov za plinske gorilnike. Namenjen je predvsem tistim pohodnikom, alpinistom in popotnikom, ki si ne glede na kraj ali čas želijo pripraviti toplo pijačo ali skuhati preprost obrok, pri tem pa ne želijo sklepati kompromisov glede teže. Halulite Minimalist odlikujejo nizka cena, majhna teža, odlični materiali ter velikost: je majhen a obenem dovolj velik, da vanj spravimo celo gorilnik in kartušo s plinom. Prava kuhinja v malem! :)

V kompletu Halulite Minimalist dobimo kuhalni lonček z neoprenskim ovitkom, tesnilni pokrovček z odprtino za pitje, zložljivo žvilico (kombinacija vilice in žlice) ter silikonsko prijemalko. Skupna teža kompleta je 177g, njegova cena na uradni spletni strani proizvajalca pa 23$ (16.5€). Pri nas izdelkov podjetja GSI Outdoors (še) ni mogoče kupiti.
Kuhalni lonček je izdelan iz materiala halulite, ki so ga razvili pri GSI Outdoors. Gre za posebno vrsto anodiziranega aluminija, lahkega kot titan in z odlično toplotno prevodnostjo. Material halulite ne potrebuje dodatnega zaščitnega premaza, zato je lonček odporen na praske in odrgnine (proizvajalec celo zagotavlja, da ga brez posledic lahko umijemo kar s peskom), hrana pa se nanj ne prijema. Tehta neverjetnih 92 gramov, visok je 10 cm, njegov volumen pa je 0.6 litra. Premer kuhalnega lončka je ravno pravšnji, da vanj shranimo celo kartušo s plinom (100g) in/ali manjši, kompaktnejši gorilnik (npr. Soto OD-1BS ali MSR PocketRocket).
Odstranljiv tanek neoprenski ovitek se tesno prilega lončku. Služi kot zaščita pri držanju vročega lončka, obenem pa deluje tudi kot toplotni izolator za tekočino/hrano v lončku. Je izredno trpežen, zato nas ne sme skrbeti, da bi ga vroča površina kuhalnega lončka poškodovala. S pomočjo priložene silikonske prijemalke vroč lonček enostavno prestavimo iz kuhalnika v neoprenski ovitek.
Pokrovček je narejen iz trde plastike z odstranljivim gumijastim tesnilom; odprtina na vrhu pokrovčka omogoča enostavno pitje pripravljenih tekočin, med kuhanjem pa ga lahko uporabimo tudi kot pokrovko. Še najmanj uporabna je zložljiva žvilica, kombinacija žlice in vilice, ki deluje nekoliko »majavo«.
ZA
- velikost (majhnost), teža
- kvaliteta, uporabnost
- cena
PROTI
- žvilica je bolj žlica, kot vilica
- barva ovitka je enaka barvi lončka, zato se je uporabnikom že zgodilo, da so na gorilnik postavili lonček skupaj z ovitkom :)
V okviru testa sem 0.5l vode zavrel s pomočjo gorilnika Campingaz Camping 206S, za kar sem porabili cca. 10min. Z učinkovitejšim gorilnikov bi bil ta čas verjetno še krajši. Brez silikonske prijemalke bi z gorilnika težko odstavil vroč lonček, prav tako bi bilo slednjega brez neoprenskega ovitka nemogoče držati. Pokrovček odlično tesni in pitje preko njega ne predstavlja težav. Manjši problem se pojavi, ko poskusimo piti direktno iz lončka: v tem primeru se z ustnicami dotikamo neoprenskega ovitka in ob pitju le tega malce »napojimo« s tekočino. Če mislite, da tak kuhalni lonček potrebujete, vam nakup lahko sam toplo priporočam!
Read MorePričarajte si glasbeni ambient oddaljenih krajev
Verjetno ste že slišali za newyorško založbo plošč Putumayo World Music. Njihove zgoščenke, katerih naslovnice krasijo živopisne slikarije angleške umetnice Nocole Heindl, združujejo alternativno glasbo narodov, dežel in pokrajin celega sveta. Ob poslušanju njihovih zgoščenk se tako lahko prepustite melanholični »lounge« glasbi Azije, Evrope, Latinske Amerike in Sahare, zaplešete v divjih karibskih ritmih salse in južnoameriškega tanga, uživate ob ameriškem blues’u in afriškem reggae’ju, se podate na glasbeno popotovanje od Casablance do Malija, križarite med grškimi otoki, zaveslate po Mississipiju ali pa se podate na glasbeno odkrivanje Kolumbije, Grčije, Italije, Malija, Mehike, Kube, itd.

Pri nas zgoščenke Putumayo World Music lahko kupite v knjigarnah, »popotniških« barih (STA Travel Cafe, Sputnik, itd.) ali jih naročite preko spletnih prodajaln. V mrzlih, meglenih jesenskih dneh ni lepšega, kot da se udobno namestiš v najljubši naslonjač, si zavrtiš zgoščenko Putumayo in z mislimi odpotuješ daleč, daleč stran… In če vam lahko namignem: moje najljubše kompilacije so Asian Lounge, India ter Sahara Lounge.

V krošnje se je ujela jesen
Ste zadnje dni kdaj pogledali proti nebu? V krošnje se je namreč že ujela jesen. Pisana, živahna, poplesuje v vetru…
Kje in kako si je tovariš Tito uredil vizo?
Slovenci jo potrebujemo. Etiopijsko vizo namreč! In ker nas še vedno štejejo med »balkanske države«, moramo slednjo urediti še pred prihodom v Etiopijo. Vsi preostali Evropejci jo dobijo kar na letališču v Addis Abebi, ampak mi ne! Katastrofa! Moja zgodba o etiopijski vizi se je začela že dober mesec nazaj, sedaj pa je končno dobila epilog. Kljub temu, da je nam najbližja Etiopijska ambasada na Dunaju, moramo Slovenci za vizo zaprositi na ambasadi v Rimu. In če to še ni dovolj, Italijani izrecno zahtevajo urejanje (t.j. pošiljanje in prevzem dokumentov) preko pregrešno dragega DHLa.
Ideja o tem, da bi Italijani izdali pooblastilo, na podlagi katerega bi mi ambasada na Dunaju smela izdati vizo, je splavala po vodi. V zadnjem trenutku sem namreč ugotovil, da etiopijsko ambasado na Dunaju v tem mesecu zapirajo in zato viz ne izdajajo več. Po številnih klicih v Rim, kjer je telefon ponavadi več kot 10 minut zvonil v prazno in kjer so mi uslužbenke v polomljeni angleščini, brez podrobnejše razlage, brezglavo zatrjevale »No-no Vienna! Only Roma! Vienna wrong information!«, mi ni preostalo drugega, kot da vizo uredim v kaotičnem Rimu. Še dobro, da Slovenci veliko potujemo in da sem zato preko spleta hitro našel še dva popotnika, s katerima smo združili moči in skupaj uredili vizo
(beri: razdelili poštnino). Potni list z vizo je po dobrem tednu »pogajanj« z ambasado in DHLom končno nazaj. In nauk zgodbe: »No Vienna! Roma!« …na žalost!
In kaj ima pri vsem tem naš tovariš Tito? No, tudi on je v času »vladanja« kar dvakrat obiskal Etiopijo (l.1955 in l.1959). Velikemu prijatelju etiopijskemu carju Haile Selassije je celo podaril vojaško ladjo, v zameno pa v središču Addis Abebe dobil svojo vilo (danes ambasada Srbije). Pa pustimo malenkosti ob strani, mene zanima le kje in kako si je pred odhodom v Etiopijo tovariš Tito uredil vizo?! :P (časopisni članek: Celjski tednik, 16.12.1955)





















jernejmrovlje
6
0

Zadnji komentarji