Nekaj pravljičnega
“Komaj se je majčkeno oddahnil, je iznenada zagledal pred seboj belo ženo. Velik srebrn ključ je držala v rokah, zraven nje pa se je krotovičila kača z zlato krono na glavi. In da bi bila mera strahote polna, je od nekod prilomastil še kosmat dedec z volčjimi očmi in medvedjimi tacami. Bil je gorski divjak.” (Prikazen v Mežaklji, Triglavske pravljice, Mirko Kunčič)
Sneženje je čez noč ponehalo, prikazni so izginile, nebo se je razjasnilo in sončni žarki so kot odrski žarometi razsvetlili sveže pobeljeno pokrajino. Tistega dne so tudi najbolj nejeverni morali priznati, da je v deželi pod Triglavom zares nekaj pravljičnega… Se strinjate?
Siolov popotniški klepet
V začetku meseca sva se z Manco zaklepetala na Siolovem popotniškem klepetu. Če vas zanima katera od obiskanih držav me je najbolj osupnila s svojo kulturo, katera se mi je zdela najbolj fotogenična, kaj v mojem nahrbtniku bi mi zavidal še Chuck Norris, kam bi odpotoval na sanjsko kulinarično potovanje in kaj je moja “uvožena” specialiteta v domači kuhinji, odklikanje na Siolov portal in si preberite intervju. Manca, hvala za povabilo in zanimiva vprašanja!
Jesenski utrinek z Jerebikovca
Za rep ulovim še zadnji topel jesenski vikend in zagrizem v pobočje Mežakle. Ura in pol strmega vzpona je na vrhu Jerebikovca poplačana z neverjetnim pogledom na Julijce in Karavanke. Doline Vrata, Kot in Krma so kot na dlani, v daljavi pa se v snežni preobleki sramežljivo skrivata tudi Triglav in Škrlatica.
2864
Vrhunec letošnje pohodniške sezone je bil zagotovo vzpon na vrh naše domovine – 2864 metrov visok Triglav. V ranem sobotnem jutru sva tako še v soju čelnih svetilk zakorakala v smeri planine Konjščica, na Studorskem prevalu že ujela prve jutranje sončne žarke, s pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca občudovala razgled na megleno Bohinjsko dolino z okolico ter se nekje vmes okrepčala s sendvičem. Mimo Vodnikovega doma sva nato v pospešenem ritmu nadaljevala do doma Planika, tam ponovno lačno zagrizla v malico, v dolino poslala prve pozdrave, potem pa z obilico nove energije napadla zadnji, najbolj zahteven del poti. Najvkljub povečanemu prometu planincev med Malim in Velikim Triglavom, sva v uri in pol že ponosno stala na vrhu in vsak zase potiho vriskala od veselja!
Iz nahrbtnika Chucka Norrisa (#8) – Capture: Camera Clip System
Malo za šalo, malo zares, v rubriki »Iz nahrbtnika Chucka Norrisa« objavljam zanimive, uporabne, inovativne, kot tudi nenavadne, bizarne in smešne popotniške pripomočke, na katere bi bil prav gotovo ponosen tudi Chuck Norris.
Peak Design Capture je lahek in enostaven sistem za priročno namestitev fotoaparata na naramnice nahrbtnika ali na pas. Predvsem je uporaben za športne aktivnosti (planinarjenje, sprehodi, kolesarjenje, potovanje, itd.), saj le-te lahko opravljamo (skorajda) nemoteno, obenem pa imamo fotoaparat ves čas varno na dosegu rok.
Sistem sestavljata ploščica, ki jo privijemo na fotoaparat in robusten glavni del, ki ga namestimo na pas/naramnico in na katerega vpnemo fotoaparat. Največja širina naramnice/pasu, na katero/katerega še lahko pritrdimo Capture je 7,6cm, debelina le-te/le-tega pa ne sme preseči 1,3cm. Capture je v celoti izdelan iz aluminija in ima varnostno zaponko, ki onemogoča, da bi se fotoaparat samodejno snel. Proizvajalec zatrjuje, da je sistem zmožen obremenitve do 68 kilogramov in ima doživljensko garancijo. Spletna cena v ZDA je 80$, v Evropi pa podoben znesek v €.
| CHUCK NORRIS OCENJUJE: |  |
| CHUCK NORRIS ZATRJUJE: | »I shoot landscape pics with macro lenses!« |
Vzpon na Rombon in popotovanje do Kanina
Nov vikend prinese nov planinski podvig. Tokrat za cilj izbereva mogočen Rombon. Ura odbije sedmo zjutraj, ko že sopihava v strmo z gozdom poraščeno pobočje nad Klužami. Tik nad gozdno mejo pot postane bolj prijetna. Po stari kamniti mulatjeri skozi ruševje in mimo številnih vojaških ruševin prve svetovne vojne. Proti vrhu zaplate trav zamenjajo gole skale, ki jih krasijo Zoisove zvončice in planike. Gorski mir kar prepogosto zmoti brnenje letala, ki nad Bovcem »spušča« številne jadralne padalce.
Na 2208 m.n.m. ni razloga za preveliko veselje, saj se tu pravo popotovanje šele prične. Zgornja postaja kabinske žičnice na Kaninu, oddaljena več kot 4 ure hoda, se kot majhna pika na obzorju zdi skoraj nedosegljiva. V želji, da ujameva zadnjo vožnjo žičnice ob 5ih, pospešiva korak. Z vsakim prehojenim kilometrom bolj nervozno pogledujeva na uro, poti pa kar ni in ni konca. Na sedlu Prevala naju pričaka skupina Alpskih kozorogov z mladički. Tam še zadnjič napneva moči in se preko smučišča dvigneva na Škrbino pod Prestreljenikom. Do prevoza v dolino naju nato loči le še kratek spust po melišču. Pot zaključiva z avtoštopom do Kluž.
